Medijsko pojavljanje pojma Zero Waste

Februarja smo v slovenskih medijih zasledili novico, da so Ekologi brez meja, kot nacionalna organizacija Zero Waste Slovenija, v Ribnem predstavili aktivnosti projekta Zero Waste turizem in prvi slovenski hotel, ki se je podal na pot »brez odpadkov«, hotel Ribno. Zato nas je zanimalo koliko in v kakšnih kontekstih se je v minulem letu v slovenskih medijih pojavljal termin Zero Waste.

Kliping d.o.o, www.kliping.si

Pri analizi medijskega pojavljanja smo ugotovili, da se je v zadnjem letu (od začetka marca 2016 do konca februarja 2017) v slovenskih medijih pojavilo 447 objav o Zero Waste. V povezavi s to temo je bila nacionalna organizacija Zero Waste Slovenija, Ekologi brez meja, omenjena v skoraj polovici objav (46 %), iz česar sklepamo, da društvo aktivno sodeluje z mediji in promovira teme in vsebine, ki se navezujejo na ravnanje z odpadki, okolje in odpadno embalažo. Glede na to, da se je Evropska unija zavezala, da bo do leta 2030 reciklirala 65 % komunalnih odpadkov in 75 % odpadne embalaže, pa lahko temo umestimo v širši kontekst in jo povežemo tudi z vseevropsko zavezo krožnemu gospodarstvu,  ki poleg odgovornega ravnanja z odpadki vključuje tudi druge vidike krožnega gospodarstva.

Kaj pa družbeni mediji?

Da bi videli kako in v kolikšni meri se slovenska nacionalna organizacija Zero Waste promovira na družbenih omrežjih, smo njen Facebook profil primerjali s še nekaterimi drugimi nacionalnimi organizacijami, in sicer: francosko, avstrijsko, italijansko in madžarsko. Pri analizi meseca februarja smo ugotovili, da so na svojem profilu največ objavljali Avstrijci (29 objav), takoj za petami so bili Slovenci (27 objav), s približno pol manj objav (14) so se na sredini lestvice znašli Francozi, na repu pa so bili Italijani (5 objav) in Madžari (4 objave).

Februarja sta najuspešnejši slovenski objavi na FB profilu Zero Waste poželi po 19 interakcij (všečkov, komentarjev in delitev): ena se je nanašala na primer reševanja težav z odpadki v Tuniziji, druga pa se je osredotočila na sodelovanje in povezovanje med blogerji. Sledilci slovenske strani Zero Waste so torej najbolj odmevno pozdravili novico, da Tunizijskega ministrstva, ki je sklenilo dogovor s supermarketi in s 1. marcem letos prepovedalo distribucijo plastičnih vrečk za enkratno uporabo, ter novico, da naj bi evropski blogerji svoje zapise o Zero Waste združili v brezplačno spletno revijo s članki v angleščini, nemščini, španščini, italijanščini in francoščini. S preostalimi 23 objavami pa je slovenska spletna stran požela še dodatnih 134 odzivov, kar predstavlja odziv kar 20 odstotkov vseh sledilcev profila, in je tako umeščena zgolj za Avstrijo, ki je z 29 objavami požela 1138 interakcij oz. odziv 35 odstotkov vseh sledilcev profila. Administratorji preostalih treh profilov so se bistveno manj aktivirali in temu ustrezno tudi poželi manj uspeha pri svojih sledilcih: na objave madžarskega in francoskega FB profila Zero Waste se je odzvalo po devet odstotkov sledilcev, medtem ko so se na italijanski profil odzvali le trije odstotki sledilcev. Toda, iz analiziranih profilov smo ugotovili tudi, da je aktivno objavljanje na profilih družbenih medijev pogoj, vendar pa ne tudi garancija za odzivanje sledilcev. Vidimo, da so administratorji francoskega profila v februarju objavili 14 objav, a kljub temu poželi enak odziv kakor Madžari, ki so imeli zgolj pet objav, medtem ko so Italijani, s prav tako petimi objavami na svojem profilu imeli zgolj triodstoten odziv sledilcev.