Priložnosti in slabosti Airbnb

Airbnb je prisoten že v več kot 191 državah po svetu. Tudi v Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja vedno več ponudnikov, ki svoje domove priložnostno oddajajo preko omenjene platforme.

Anita Mlakar

Do sedaj je že desetine milijonov turistov izbralo Airbnb za doživljanje mest po vsem svetu, ne kot običajen turist, ampak kot domačin. Po neuradnih informacijah lahko turist v Sloveniji izbira med približno 3.000 namestitvami. Airbnb je v Sloveniji razširjen med sezonskimi ponudniki, predvsem tistimi, ki oddajajo v poletnih mesecih. Takrat so te številke celo višje.

»Airbnb ima koristi tako za gostitelje kot za goste«, razlaga Klara Korenč, svetovalka za sobodajalce in specialistka za Airbnb poslovanje. »Gostitelji imajo možnost spoznati ljudi iz celega sveta, hkrati pa z deljenjem njihovega doma nekaj dodatno zaslužijo. Prednost najema nastanitev za popotnika je zagotovo cena, saj znajo biti le ̶te precej ugodnejše, kot cene za bivanje v hotelu. Poleg tega je veliko potnikov, ki najemajo nastanitve, ki ponujajo drugačne izkušnje, kot jih ponujajo standardni hoteli. V ospredju je zagotovo izkušnja lokalnega okolja, ki je seveda bistveno bolj zabavna, spontana in razburljivejša. Bivanje v stanovanju je tudi veliko bolj domače in prijetnejše, zlasti ko gost ostane dlje časa.

Seveda pa obstaja tudi nevarnost za goste in sicer, da oglaševano stanovanje ne ustreza opisu, ali pa, da se gostitelj ne odziva (dovolj hitro) na potrebe gostov. Gostom zato svetujem, da naj oglas pred rezervacijo temeljito preučijo in predhodno kontaktirajo gostitelja«.

Je Airbnb varno spletišče in ali je dovolj varno za gosta?

Korenčeva pravi, da je Airbnb varno spletišče. Tako gost kot gostitelj morata pred prvo uporabo portala najprej opraviti postopek verifikacije (potrditve preko socialnih omrežij, e-mail naslova, telefona, skeniranje osebnega dokumenta…). Sistem verifikacije zagotovi potrditev identitete gosta in gostitelja. Poleg tega se lahko zanesete na ocene, ki jih pridobijo tako gosti kot gostitelji, saj oboji ocenjujejo drug drugega. Več kot ima pozitivnih ocen, bolj verodostojni so gosti oz. gostitelji. Vendar se kljub temu najdejo posamezniki, ki se želijo na hitro okoristiti s pomočjo goljufivih uporabniških profilov. Prevare so možne, vendar se jim lahko izognemo, če smo dovolj pozorni. Velja pravilo, da se vsa komunikacija in plačilo izvaja izključno preko Airbnb platforme. »Poznamo primere, ko so goljufi želeli preusmeriti komunikacijo na svoj osebni elektronski naslov in se dogovoriti z gostom za plačilo z direktnim nakazilom na gostiteljev TRR račun, češ da se bosta oba izognila plačilu provizije. Ko se to zgodi,  največkrat gostitelj prekine komunikacijo, za njim se izgubi vsaka sled, gost pa ostane brez denarja in prenočišča«, opozarja Korenčeva. Pogoji za sodelovanje

Na Airbnb lahko oddate celo hišo, apartma ali pa samo sobo, ki je sami ne uporabljate. Oddate lahko hiško na drevesu, ladjo, svetilnik… Bolj, kot imate zanimivo nastanitev za oddajo, bolj ste zanimivi za iskalca nastanitve. Namreč poleg najemanja nastanitev, gostje iščejo tudi doživetja in stik z lokalnim okoljem. Airbnb gostitelju vzame 3 % provizije od vsake realizirane rezervacije, gostu pa od 6 do 12 %. Gostitelj prejme denar v roku 24 ur od prihoda gosta.

Da bi pričeli z oddajanjem, morate dejavnost predhodno registrirati na AJPESu, kot s.p. ali kot fizična oseba – sobodajalec, pri čemer veljata omejitvi glede obdobja oddajanja in števila ležišč. Za opravljanje dejavnosti sobodajalstva morajo biti izpolnjeni pogoji glede minimalnih tehničnih zahtev, prijave gostov policiji, kategorizacije, namestitev table z zvezdicami, v večstanovanjskih objektih je poleg tega treba pridobiti 75- odstotno soglasje sosedov, potrebno je voditi knjigo gostov in obračunavati turistično takso, opraviti registracijo za DDV, plačevati prispevke in davke.

Kako je to področje urejeno s slovensko zakonodajo?

Kratkoročni najem se v Sloveniji ureja v skladu z Zakonom o gostinstvu. »Največji problem je, da je zakon pisan predvsem na kožo hotelom, zato fizične osebe – sobodajalci, težko izpolnijo vse zahteve. Posamezniki, ki oddajajo v večstanovanjskih zgradbah, morajo za legalno poslovanje zbrati soglasje za opravljanje dejavnosti 75 odstotkov etažnih lastnikov, kar pa je zaradi »nevoščljivosti« sosedov največkrat nemogoče doseči. Veliko posameznikov se zato odloči za oddajanje na črno, če tudi bi si želeli poslovati legalno. Prilagoditev zakonodaje je tako nujno potrebna, saj je tu na izgubi tudi država,« pojasnjuje Korenčeva.

Nova zakonodaja prinaša spremembe

Lani julija se je spremenil Zakon o prijavi prebivališča. Na podlagi zakona gostitelji ne bodo več pošiljali podatkov o gostih neposredno policiji, pač pa bodo vodili knjigo gostov in podatke iz svojih evidenc poročali prek spletne aplikacije AJPES. Prijavo in odjavo gosta ter vodenje evidence gostov (policijsko prijavo), bo urejal ločen pravilnik, vendar bodo spremembe v zvezi s tem začele veljati s 13. avgustom in 1. decembrom 2017. Z novim zakonom se bo poenostavilo tudi poročanje v zvezi s turistično dejavnostjo. Vzpostavljen bo namreč enotni register nastanitvenih obratov, ki bo prvič celovito zajel vse poslovne subjekte, ki se ukvarjajo z nastanitveno dejavnostjo v turizmu. Vse to bo prispevalo k učinkovitejšemu poslovanju, prihranku časa, znižanju stroškov, racionalizaciji delovanja javne uprave ter večji preglednosti informacij in podatkov o poslovanju poslovnih subjektov. Med drugim se obeta tudi povišanje turistične takse.

Airbnb vs hoteli

Ali so sobodajalci upravičeno tretirani kot nelojalna konkurenca hotelom in zakaj? Klara Korenč pravi, da je delitvena ekonomija del svetovnih sprememb, katerim smo priča. Žal se slovenska zakonodaja ne prilagaja tako hitro, kot se spreminja trg. Zaradi neprimerne zakonodaje, veliko posameznikov oddaja stanovanja turistom na črno in s tem ustvarjajo nelojalno konkurenco, saj ne plačujejo davkov in turističnih taks. V mnogih mestih je na primer Uber že zelo spremenil taksi službo. Prav tako Airbnb prinaša neko svežino. Z delitvenim pristopom, kjer se odpira neskončno novih delovnih mest, bo vsak posameznik lahko našel storitev, ki jo bo lahko tržil preko nove Airbnb Trips platforme. »Ali je to konkurenca hotelom? Nisem prepričana, saj preko Airbnb gost išče lokalni pridih in unikatno doživetje. So pa hoteli pred velikim izzivom, kako odgovoriti trendu delitvene ekonomije«, dodaja Korenčeva. Druga velika sprememba je vstop v luksuzno oddajanje turističnih nastanitev in storitev, ki bo možna tudi preko Airbnb platforme. To bo za hotelirje še dodatna konkurenca.

Doprinos k promociji destinacije

Za mnogo gostov dopust pomeni več kot le počitek. Poznamo primere, ko si gosti želijo izkusiti popolnoma domača opravila. »Spomnim se dogodka, ko je prišel do mene Avstralec, ki je izrazil željo, da bi v Sloveniji želel molsti kravo, voziti traktor in kositi travo. Aktivni turizem je v vzponu in ravno portali nam omogočajo, da lahko ponudimo nove inovativne produkte. Ta primer nam lepo kaže priložnost razvoja posamezne destinacije, ki nam jo ponujajo sodobni portali. Ponudniki znotraj posameznih destinacij se moramo združiti in gostom ponuditi novo izkušnjo v turizmu ter spodbuditi kulturno izmenjavo«.